ka i Ohrid i vo anti~ko vreme bil utvrden grad za {to svedo{tvo ostavile i nekoi rimski istori~ari; Kne`evskite grobnici od VII do III vek p.n.e od Trebeni{kata nekropola vo koi se otkrieni zlatnite posmrtni maski se dokaz deka mnogumina "izbrani po rod" gradot go birale za svoja ve~na postojbina; Poslednoto otkritie vo toj kontekst e zlatnata maska, narakvicata i eden zlaten presten, {to arheolot Pasko Kuzman gi otkri vo 2002 godina pri istra`uvawata sprovedeni vo stariot del na gradot; najposle, desettinata ranohristijanski baziliki, nedvosmisleno ja potvrduvaat tezata deka Ohrid, bil duhoven-episkopski centar i vo docnoanti~ko vreme. Prvoto spomenuvawe na lihnidskata episkopjia se nao|a vo aktite na crkovniot sobir vo Serdika (343 godina) kade {to me|u potpisnicite se nao|a i Dionysius de Macedonia de Lychnido.Gradot se nao|al na glavnata rimska soobra}ajnica Via Egnatia {to go povrzuvala zapadnoto i isto~noto carstvo , a za {to svedo~at i dva miljokazi pronajdeni kraj Ohrid . Drevniot grad, za vreme na rimskata republika, bil sloboden; negovite gra|ani se "libera gens". Poslednoto spomenuvawe na Lihnid e vo Justinijanovo vreme. Zemjotresot od 526 godina, najverojatno, imal katastrofalni posledici za gradot. Toga{ e i poslednoto spomenuvawe na Lihnid. Na mestoto na Lihnid svojot podem go dostignuva srednovekovniot Ohrid. Na Plao{nik, niknuva prviot Slovenski univerzitet vo koj se obu~uvaat nad 3.500 odbrani u~enici, a ~ii vtemeluva~i se Kliment i Naum. Silniot zamav na Ohridskata kni`evna {kola dopira vo site slovenski zemji, duri do Rusija. Vo liceto na Ohrid, Kliment stanuva negov za{titnik i patron. Vo X vek toj stanuva prestolnina na prvata Makedonsko-slovenska dr`ava, {to ja upravuva carot Samuil. So papska dozvola crkvata, vo toa vreme, e vozdignata na nivo na patrijar{ija, i se do 1767 Ohrid e sedi{teto na Ohridskata arhiepiskopija. Duhovniot centar imal nad 300 crkvi vo koi se sozdadeni brojni dela, {to ostavavile neizbri{livi belezi vo vizantiskata umetnost, renesansata i prerodbata i toa vo pove}e domeni: kni`evnosta, fresko-slikarstvoto, ikonopisot, arhitekturata, muzi~kata umetnost... Od neprocenlivoto bogatstvo dominira fresko-slikarstvoto vo nekolkute ohridski crkvi od koi posebno se izdvojuva slikarstvoto na Mihajlo i Eftihij koi rabotele vrz crkvata Sveta Bogorodica Perivlepta, vo 1295 godina. Nesomneno deka tie bile prete~i na renesansata vo Makedonija. Svedo{tvo od toa vreme e edna od najbogatite i najvredni kolekcii od 30-tina ikoni, {to se ~uvaat vo Ohrid. Delata, {to se sozdadeni vo vremenski interval od 9 vekovi, go sledat vo kontinuitet slikarstvoto od XI do XX vek. Sovremeniot Ohrid e duhoven, kulturen i turisti~ki centar na Makedonija. ^itaj}i za nego kako da ja prelistuvate celata istorija na bibliskata zemja Makedonija. Od 1980 godina Ohrid so negovoto neprocenlivo bogatstvo e staven na listata na UNESKO.

Stojan Saveski